-
1 better
['betə]comparative; = good* * *I [bétə]nountisti, ki staviII [bétə]adjectiveboljši; primernejši; ki se bolje počutihe is better than his word — naredi še več, kot je obljubilthe better hand — prednost, premočIII [bétə]adverbbolje, primernejeto be better off — biti v boljšem položaju, biti premožnejšiI had better start — bolje bi bilo, če bi že začelyou had better not — bolje ne!, tega vam ne svetujemI know better — ne boste me ukanili, ne dam se potegniti za nosAmerican colloquially you'd better believe it — lahko mi verjamešso much the better, all the better — tem boljeIV [bétə]nounto get the better of — premagati, prekositiV [bétə]1.transitive verbpopraviti, izboljšati, izpopolniti, preseči;2.intransitive verbpopraviti, spopolniti, poboljšati se, napredovati -
2 little
['litl] 1. adjective1) (small in size: He is only a little boy; when she was little (= a child).) majhen2) (small in amount; not much: He has little knowledge of the difficulties involved.) malo3) (not important: I did not expect her to make a fuss about such a little thing.) nepomemben2. pronoun((only) a small amount: He knows little of the real world.) malo3. adverb1) (not much: I go out little nowadays.) malo2) (only to a small degree: a little-known fact.) malo3) (not at all: He little knows how ill he is.) sploh ne•- a little- little by little
- make little of* * *I [litl]adjectivemajhen, neznaten; kratek; malo; slaboten (glas); malenkosten, nepomemben; omejen; ironically reven, bedenthe little ones — otročički, malčkithe little — majhni, nepomembni ljudjea little man — mali mož, figuratively ničéa little while — kratek čas, trenuteklittle minds — omejenci, malenkostni ljudjecolloquially little Mary — želodec, prebavathe Little Masters — skupina nemških risarjev in bakrorezcev v 16. in 17. stoletjuastronomy Little Bear — Mali medvedastronomy Little Dipper — Mali vozpolitics history Little Entente — mala antantaLittle Russian — Malorus, Ukrajineclittle theater — mali oder, eksperimentalno gledališčeII [litl]adverbmalo, komaj kaj, slabo, sploh ne, redkolittle does he know — nima pojma, še sanja se mu neIII [litl]nounmalenkosta little — malo, nekajby littles — v majhnih količinah, po malem
См. также в других словарях:
drevó — ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stréla — e ž (ẹ) 1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka, ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen učinek: strela ga je oplazila; strela je povzročila veliko škodo; strele švigajo iz oblakov; strela je udarila v drevo; hiter je kot strela;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tréskati — am nedov. (ẹ̄) 1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visòk — ôka o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕh — a stil. á m, mn. vrhóvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
